Kek o kritikah, žaljivkah, kavčarjih in rezih v srce

Foto: Profimedia

Kvalifikacije za svetovno prvenstvo so z vidika slovenske reprezentance zaključene. Ocena? Bile so neuspešne. Lahko sicer debatiramo o tem, da so bile predstave morda boljše kot rezultati, toda do uvrstitve na mundial je Sloveniji zmanjkalo ogromno. Letalo, ki bi naslednje poletje prek Atlantika našo reprezentanco odpeljalo v ZDA, bo ostalo na Brniku. Kje pa bo naslednje poletje selektor Matjaž Kek? Tega odgovora še nimamo, je pa slovenski selektor v zelo dolgem in zgovornem nastopu na novinarski konferenci po tekmi s Švedsko (1:1) komentiral številne teme, ki so te dni krožile v nogometni javnosti.

Pred dvema letoma smo v novembru pisali hvalospeve Matjažu Keku in slovenski reprezentanci, ki je na odločilni tekmi za nastop na Euru 2024 premagala Kazahstan in se uvrstila na svoje četrto veliko nogometno tekmovanje v zgodovini.

Čeprav 48 mesecev pozneje za izbrano vrsto igrajo bolj ali manj isti obrazi in jih s klopi vodi isti selektor, v teh trenutkih ni razlogov za pohvale, trepljanja po ramenih in čestitke. Nastopilo je tisto v športu vselej manj zaželeno obdobje kritik, razmislekov o prihodnosti in velikih neodgovorjenih vprašanj.

Če uporabimo kar priljubljen izraz Matjaža Keka – neuvrstitev Slovenije na svetovno prvenstvo ni nobena katastrofa. Je pa neuspeh, cilj je bil namreč postavljen in zastavljen visoko. Tudi zaradi uspehov te generacije in teh istih obrazov, ki so danes v očeh nogometne javnosti vredni zelo malo. In vsepovprek udrihati po tistih, ki so zadnja leta pisali uspešna poglavja slovenske reprezentančne zgodbe, je po eni strani nepošteno, hkrati pa nima nobenega posebnega smisla.

Stopil bo v javnost in povedal, kaj misli

Vsi skupaj se torej potrudimo, da bo kritika konstruktivna in da bo prinesla boljši jutri slovenskega nogometa. Razmislek o tem, kaj je treba bolje za boljši rezultat v prihodnosti, pa se mora odviti na vseh nivojih. Položaj selektorja A-reprezentance je le delček celotnega mozaika in ustroja Nogometne zveze Slovenije. A za seciranja tega, kje se nam je ustavilo v nogometnem razvoju, bo še dovolj časa. Najbolj vroče vprašanje tega obdobja je, kdo bo v prihodnosti slovenski selektor.

“Upal sem, da bomo konferenco začeli s kakšnim drugim vprašanjem, ampak normalno, da to zanima vse vas. Moramo razumeti drug drugega. Danes sem bil selektor, ki želi zmagati na tekmi, s štabom smo imeli ogromno dela, da smo po tem razočaranju ekipo pripravili za to tekmo. Prazen sem, tekma je zahtevala veliko. Moj fokus je bila samo tekma, ker sem želel, da smo kljub prazni glavi in težkim nogam na pravem nivoju. Konec novembra se mi izteka pogodba, jasno je, da bom stopil pred javnost in povedal tisto, kar mislim. Vsakemu lahko pogledam v oči, in to bom tudi naredil, z vsemi svojimi napakami,” je po tekmi s Švedsko na novinarski konferenci odgovarjal selektor Kek.

V nadaljevanju pa preverite, o čem je še, ko je govora o njegovi prihodnosti in pogledu na trenutno situacijo slovenske reprezentance, govoril Matjaž Kek.

‘Izpoved’ selektorja Matjaža Keka

O tem, ali mu igralci še sledijo in verjamejo

Njihovo sporočilo sem dobil vsak dan na treningu. Dostikrat vi, z vašimi ‘insajderskimi’ informacijami veste več kot jaz, oni pa to vse spremljajo. Vse ankete, vse kandidate, to je normalna nogometna politika. Do konca bom igral korektno, odprto spoštljivo, dokler so ljudje do mene spoštljivi. Kritike so razumljive, ne pa žalitve in poniževanja. Nismo tu, da bi nekdo pljuval po nas, ampak očitno tudi to postaja kultura v družbi.

Sedel sem tudi s kapetanom, moje zadoščenje je, da si lahko s fanti odkrito pogledamo v oči. Vedno so določeni problemi, eni so bolj zadovoljni, drugi manj, to je normalno. Je pa škoda, da danes nismo zdržali še teh pet minut, ker bi nekdo potem še slabše spal.

O kritikah, ki ne smejo biti žaljivke

Če bom ostal v slovenskem nogometu, bom naredil vse, da se vrne zaupanje in ta povezanost, ko je šlo 25.000 Slovencev v Nemčijo gledat slovensko reprezentanco. Ne morem sprejeti tega, da ti igralci čez noč niso vredni spodbude. Želim, da se cenijo uspehi in razumem tudi, da se ostro kritizirajo neuspehi. Ne želim pa podcenjevanja in rezanja direktno v srce.

Nikomur ne bom dovolil, da me podcenjuje. Ne pa, da sem vsaka žival, ki nekomu pade na usta. Če kdo misli, da nimam pojma o svojem poslu in ima doma na kavču več pameti, je vsako leto odprto mesto za kandidate.

O opravljenem delu v zadnjih letih

S strokovnim štabom smo naredili selekcijo ekipe, ko situacija ni bila dobra. Po precej letih smo zadevo spet dvignili na nivo, da se je veliko govorilo o slovenskem nogometu. Zdaj pa bi najraje vse skupaj polil in zalil, da nekdo ne bi pogledal ven. Res bi rad, da bi slovenski nogomet našel skupni jezik. V naši državi tekmujemo s panogami, kjer smo v svetovni ‘špici’. Jaz želim povezovati, res nisem tisti, ki bi razdeljeval.

O tem, kaj ga moti pri javnih debatah o njegovi prihodnosti

Moti me žaljenje, kaj bi bilo, če bi se vsi pošiljali nekam. Spravimo v kalup objektivne ostre, direktne kritike, ki bodo prinesle novega selektorja, da bo potem bolje. Ne pa, da bo prišel na pogorišče in da pride v situacijo, ko ne more ne naprej in ne nazaj. Če nekoga zanima samo slabo, samo negativno … Danes je bil dan za tekmo in želim, da fantje nadaljujejo s tem žarom v očeh. Kar se mene tiče, upam, da bom ostal odprt in direkten.

O tem, kakšno je obžalovanje po zapravljeni veliki priložnosti

Razočaran sem z zaključkom, želel sem si, da bi bilo tu danes 50.000 ljudi in bi bil ‘rompompom’ kot denimo na tekmi Bosne. Z nekaterimi deli tekem v teh kvalifikacijah si tega nismo zaslužili. Najbolj sem bil zadovoljen z drugim polčasom tekme proti Kosovu. To je moja vizija, ne moremo pa z vsakim igrati na njihovi polovici, recimo s Portugalci ali Angleži, iz neke organizacije pa se lahko kaj naredi.

Je pa po čustvih velikega uspeha logično, da se malo ugasneš. Tudi igralci vse skupaj spremljajo, danes je bilo precej pogledov, kaj bo pa zdaj. Slovenski nogomet ima svojo linijo, ne smemo pa si dovoliti, da mine toliko časa od Katanca pa do Afrike in od Afrike do Nemčije. To ne gre in to ni dobro. Velika odgovornost je na stroki in na vodilnih.

O privilegiju, ki mu ga nihče ne more vzeti

Imel sem ta privilegij, da sem bil s sodelavci avtor Afrike in Nemčije. Nihče mi tega ne more vzeti in ne bom dovolil, da mi to nekdo vzame. Z nobenim poniževanjem in žaljenjem. Da pa bi lahko nekdo naredil nekaj boljše in da bi bili mogoče že danes v Ameriki, za to debato sem vedno odprt. Tekme, kot je bila današnja, pa ne smeš izgubiti. Že iz čiste škodoželjnosti.